Duševne motnje in stiske
Pogosto so šele duševne motnje, druge čustvene stiske in fizične zdravstvene težave tiste, ki nas prisilijo, da se zazremo vase, stopimo na pot samospoznavanja, osebne rasti, zorenja v avtonomno osebo, ki zna živeti “tukaj in zdaj” v sedanjem trenutku, hkrati polno sprejema sebe s svojo preteklostjo in pogumno zaupa v svojo prihodnost.
Za zdrav razvoj svoje duševnosti potrebujemo zdrav medčloveški odnos. Psihoterapija je tista, ki vam ponudi zdrav, zrel in varen medčloveški odnos, podprt s strokovnim znanjem. Psihoterapija je proces spoznavanja in razvijanja sebe, je zorenje v samostojno in čustveno stabilno osebnost.
Anksiozne motnje
Aksiozne motnje so duševne motnje in stiske, kjer se posameznik sooča s pretiranim strahom, s hudo tesnobo in nemirom. Takrat verjame, da je situacija v kateri se nahaja zanj ogrožujoča. Boji se tudi telesnih simptomov, ki jih taka situacija prinese. Posledično se zato spremeni tudi vedenje, največkrat v izogibanje “potencialno ogrožujočim” situacijam. Ena hujših oblik je, da se oseba zapre v svoj “varen” dom, med štiri stene in se umakne iz družabnega življenja.
Na eni strani STRAH pred življenjem, na drugi pa SRAM sebe in boleča izolacija z stigmo duševne motnje.
BLOG: Tesnoba – anksioznost
Generalizirana anksiozna motnja
Vsi poznamo tesnobo. Neprijetni psihični in telesni občutek, občutek, da situaciji ne bomo kos, občutek manjvrednosti, krivde, strahu, brezizhodnosti … stalen neprijeten občutek notranjega nemira.
Tesnoba je sicer za naše telo zdrav in normalen varovalni mehanizem, je stanje, ko se telo pripravi na boj ali beg, pomaga nam prepoznati nevarnost, naše telo pripravi na soočenje z nevarnostjo. O motnji govorimo kadar tesnoba preraste v nenadzorovan strah, brez očitnih zunanjih vzrokov, ko se začne pojavljati v za nas sicer ne-ogrožajočih situacijah.
Generalizirana anksiozna motnja je diagnosticirana takrat, ko se nam tesnoba ponavlja prepogosto, lahko jo čutimo vsakodnevno, skozi dolga leta, silno napetost v sebi, nemir … ali pa je vezana samo na točno določene situacije v katerih se znajdemo. Za nas sčasoma postane tesnoba moteča, omejujoča, vse bolj se izraža skozi telesne simptome: nespečnost, potenje rok, pospešeno dihanje, neopredeljiv strah, fobije, obsesivno kompulzivna dejanja, pojavi se socialna izolacija. Nezdravljena tesnoba vodi lahko naprej v depresijo, panične napade.
Panična motnja
Ljudje dolgo zadržujemo v sebi psihične stiske, ne spregovorimo kaj nas muči, ne upamo se izraziti sebe, trpimo ponižanja, strahove … na določeni točki je telo prepolno psihične napetosti in se nakopičena energija sprosti na plano tudi skozi telesno simptomatiko. Znenada nas zajame val neprijetnih občutkov, strah pred smrtjo, zgubljamo kontrolo nad seboj…
Simptomi značilni za panični napad so:
- hitrejše in močnejše bitje srca, povišan tlak
- občutek dušenja, plitko dihanje
- vrtoglavica, drhtenje telesa, mravljinčenje, naelektrenost
- slabost, siljenje na bruhanje, bolečine v trebuhu, diareja
- vroče oblivanje ali hladen pot
- občutek derealizacije, omedlevice
Skupaj s panično motnjo se poleg neprijetnih telesnih simptomov razvije tudi prepričanje, da bomo izgubili kontrolo, znoreli ali umrli.
Po prvem napadu panike, zaradi preživete groze in strahu, živimo v stalnem strahu pred ponovnim napadom. Prav lasten strah (pred ponovnim paničnim napadom) v našem telesu vzdržuje še bolj povišano stopnjo tesnobe, s tem pa ugodne pogoje za razvoj naslednjega paničnega napada – nastane začaran krog. Razvije se strah pred strahom, ki lahko v zelo kratkem času zelo okrne kvaliteto našega življenja. Ne upamo si več v trgovino, na družabne prireditve, opustimo vožnjo avtomobila, vse bolj se zapiramo med 4 stene, pojavi se agorafobija.
Depresija
Depresija je najpogostejša duševna motnja. Simptomi prizadenejo celega človeka: razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Bolezen vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vpliva na spanje, apetit in splošno telesno počutje. Depresija ni le prehodna slaba volja ali trenutno žalostno razpoloženje. Depresija tudi ni posledica človekove psihične šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje.
Najpogostejši znaki depresije so:
- dolgotrajna žalost, občutek praznine
- tesnoba, nemir, razdražljivost
- jokavost
- črnogledost, občutja brezizhodnosti
- nemoč, brezvrednost in krivda
- izguba zanimanja do dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli
- izguba želje po spolnosti
- nespečnost, zgodnje zbujanje ali pretirano dolgo spanje
- izguba apetita, teže ali pretirana ješčnost in pridobivanje teže
- pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost
- samomorilne misli
Obesivno kompulzivna motnja – OKM
OKM vključuje ponavljajoče se prisilne misli (obsesije) in/ali kompulzivna dejanja oz. rituale (kompulzije). Motnja se kaže kot nepotrebno konstantno ponavljanje dejanj, besed ali misli, ki ustvarjajo začaran krog:
- Pojavi se neprijetna misel (obsesija)
- povečana zaskrbljenost (tesnoba, anksioznost)
- dejanje, ki regulira trenutno tesnobo (kompulzija, ritual)
- začasno olajšanje (sprostitev)
- ponovna neprijetna misel in ponovitev celotnega kroga.