Samospoznavanje.si

Medsebojni odnosi

Medsebojni odnosi – partnerske težave in družinske drame, konflikti v službenem okolju, starševski izzivi.

Družinske vezi

Zdravi medsebojni odnosi so pomembno povezani z našim duševnim zdravjem.

Vsak otrok potrebuje za zdrav duševni razvoj vsaj eno odraslo osebo (starša ali pomembnega drugega), ki mu bo ponudil čustveno stabilen, naklonjen, empatičen, zaščitniški in podporen odnos, nekoga, ki je uglašen na njegove potrebe. Otrok prav skozi ta zdrav medčloveški odnos lahko varno raziskuje in razvija sebe. 

Skozi izkušnje in opazovanje se v nas zapiše kako doživljamo SEBE in kako DRUGE osebe. V nas se zapiše tudi to v kakšni komunikaciji sem odraščal in kako je to vplivalo na moje vedenje ob drugih ljudeh. S to “prtljago izkušenj” se podamo v življenje – v druge medsebojne odnose – med sovrstnike, med prijatelje, med sodelavce. Prav tako svojo prtljago prinesemo v partnerstvo in kasneje v lastno starševstvo. V kolikor nismo prepoznali in razrešili svoje “prtljage odnosov” bo le ta neustrezno vplivala na naše sedanje odnose. Ostali bomo s svojimi ranami in nehote in nezavedno ranili tudi druge ljudi.

BLOG: Medsebojni odnosi
BLOG: Razočaranja
BLOG: Navezanost
BLOG: Postavljanje meja v odnosih

Terapevtski odnos

Najmočnejši adut v psihoterapiji za sprožitev spremembe pri klientu je prav terapevtski odnos. Je odnos, ki skozi empatijo, razumevanje, slišanost in skozi prostor kjer klient lahko raziskuje sebe, svoje misli in občutke, ponuja varno okolje za prebuditev tistih potencialov posameznika, ki se niso mogli razviti prej zaradi nefunkcionalnih medosebnih odnosov. Nekdo, ki ga celo življenje spremljajo kaotični odnosi, potrebuje stabilen odnos, da bo lahko spoznal in varno odkrival nove, drugačne plasti medosebnega odnosa. Včasih klient šele v terapiji prvič odkrije, da lahko ima znotraj dvojine tudi sam svoje potrebe ali prvič nekomu reče “ne” – npr. odkloni nekaj brez, da bo posledica obtoževanje ali pa prvič zajoka, brez, da mu nekdo kritično pripomne “zakaj se spet cmeriš”. Ta prostor za čutiti in doživljati “sebe” znotraj dvojine, znotraj odnosa je v terapiji najdragocenejši. Pomembno vlogo igra sposobnost terapevta, da se zna uglasiti na potrebe klienta.