Samospoznavanje.si

Transakcijska analiza – integrativni relacijski pristop

PSIHOTERAPIJA TRANSAKCIJSKA ANALIZA je teorija osebnosti in psihoterapevtska smer. Integrativni relacijski pristop združuje vsebine različnih psihoterapevtskih smeri. Relacijska paradigma, na kateri temelji, vidi človeka kot odnosno bitje, ki hrepeni po dialogu s  sočlovekom.

Psihoterapija ponudi odnos in dialog. Kot proces SAMOSPOZNAVANJA lahko traja nekaj srečanj ali pa več let. Odvisno od težave, ki tare posameznika in hkrati tudi od njegove motiviranosti, da resnično želi v svojem življenju narediti spremembe. Potrebujemo čas in vztrajnost za preseganje svojih zamer, stisk in strahov ter pogum za zaživeti sebe.

Psihoterapija transakcijska analiza

EGO STANJA (notranji Parent, Adult in Child) so temeljni koncept transakcijske analize, ki nam pomaga razumeti intrapsihične in interpersonalne procese.

V otroštvu  ponotranjimo za nas pomembne dogodke, odnose pomembnih drugih do nas, način kako nas je družina sprejela in negovala. Na podlagi izkušenj si ustvarimo podobo o nas samih, o medsebojnih odnosih in o naši vlogi v njih. Tako napisan LIFE SCRIPT (življenjski scenarij) nato nezavedno preigravamo skozi celo življenje.

INTEGRATIVNI RELACIJSKI PRISTOP sloni na paradigmi, da je zaupni odnos med klientom in terapevtom osrednjega pomena. Klientu ponudi polno sprejemanje, brez obsojanja. Je odnos v katerem si lahko to kar si, maske padejo, lahko si ranljiv, prestrašen, lahko jezen in lahko se razjočeš. Šele ko imaš dovoljenje biti to kar si, lahko začneš graditi sebe v to kar želiš postati.

Psihoterapija nam pomaga odkrivati naše vzorce vedenja, mišljenja in čustvovanja. Uči nas jih na novo ovrednotiti, pogledati ali so danes, v naši odrasli dobi, še funkcionalni za nas ali nam morda prav oni sedaj prinašajo težave. Pomaga nam predelati potlačena čustva naše preteklosti, ki živijo v nas še vedno kot nezaceljene rane in največkrat skozi depresijo, anksioznost ali druge duševne motnje in stiske, prihajajo na plano. Življenje nas s tem nekako prisili, da se zazremo vase, da nekaj spremenimo.

Psihoterapija nas opolnomoči, pokaže nam skrite potenciale moči, možnosti soočanja tako z negativnimi kot pozitivnimi stresnimi dogodki, pomaga nam odkriti, kaj vse lahko smo, kaj vse zmoremo, pomaga nam zaupati vase, verjeti vase in nam odpre pot do tega, da sebe sprejmemo takšne kot smo.

EMDR – predelava travmatskih spominov

Eye Movement Desensitization and Reprocessing
DESENZITIZACIJA IN PONOVNA PREDELAVA Z OČESNIM GIBANJEM

Psihoterapija EMDR oko

EMDR je psihoterapevtska metoda, ki s pomočjo očesnih gibov, spodbudi možganske nevrofiziološke mehanizme, da sprocesirajo informacije, ki so nekoč, kot posledica travmatske izkušnje, zamrznile v nas.
Aktivira se re-procesiranje in s tem mehanizem samozdravljenja.

EMDR metoda se uporablja predvsem pri delu s post travmatsko stresno motnjo (travmatskimi dogodki iz otroštva, stresni dogodki v odraslosti, naravne nesreče, vojne). EMDR učinkovito uporabljamo tudi pri delu z različnimi duševnimi motnjami: anksiozne motnje (npr. razne fobije, panična motnja), osebnostne motnje, odvisnosti itd.

Cilj terapije je predelava obremenjujočih, travmatskih dogodkov. Terapevstki proces vključuje različne komponente spomina: senzorni (podobe, zvoki, vonji, dotiki, okus), misli (v času travmatskega dogodka), emocije, telesne senzacije in prepričanja. Samo reprocesiranje travmatskega dogodka pa prinaša s seboj tudi desenzitizacijo, uvide, spremembe naših telesnih in emocionalnih odzivov.

EMDR metoda aktivira reprocesiranje in omogoči povezavo med zavestjo in področjem, kjer je informacija shranjena ter pripelje do adaptivne razrešitve travmatske izkušnje.

Psihološka travma

Psihološka travma zajema reakcije na izjemno ogrožujoč dogodek. Sem sodijo podoživljanje dogodka, izogibanje dražljajem, ki spominjajo na travmo in povečano vzburjenje živčnega sistema. Travmatska je tista izkušnja, ki presega kapacitete za spoprijemanje in ima destruktivni vpliv na telo in psiho. Pomembna je predvsem subjektivna ocena dogodka, pomen, ki ga situaciji pripišemo in s tem povezano, kako ogroženo in nemočno se počutimo. Motnje v sistemu procesiranja informacij vplivajo na to, da je informacija (travmatski dogodek) neprocesirana in disfunkcionalno shranjena v spominskih mrežah. Prav to pa je osnova za patologijo, ko sedanji dogodki samodejno aktivirajo spominske mreže neprocesiranih starih spominov. 

DUŠEVNE MOTNJE IN STISKE

BLOG – duševno zdravje