Čustvena inteligenca
Čustvena inteligenca nas opolnomoči za ravnanje s čustvi. JEZA, STRAH, VESELJE, ŽALOST in SRAM so namreč del naše naravne človeške biti.
Se porajajo in se razblinjajo, nekatera so prijetna, druga manj prijetna, včasih so lahko zastrašujoča in neznosno boleča.
Ko začnemo sodelovati s svojimi čustvi in jih več ne zanikamo, tlačimo, začnejo tudi neprijetna čustva dobivati konstruktivno vlogo v našem življenju. Osvoboditev strahu pred neželenimi čustvi ter sprejetje čustev kot svojih zaveznikov, nas spodbuja k bolj uravnoteženemu odnosu do sebe in drugih.
Skozi čustva se izražata naša svoboda in ustvarjalnost, kriči tisti del nas, ki bi rad živel drugače, bolj polno, bolj srečno. Mi pa mu ne prisluhnemo. Še več, z umom ga obsodimo, ne dovolimo, da se izrazi, potlačimo ga in zaklenemo. Iz svojega telesa naredimo ječo (masko), tako da zategnemo mišice telesa. Čustvo je ujeto in na videz varno spravljeno v našem telesu. Ko je telo prenatrpano, ni več pomembno, kam gre kakšno čustvo, lahko najde svoj prostor tudi v veki na očesu, skozi katero nemirno trepeta. Telo polno potlačenih čustev postane togo in napeto. Dejansko pa se ne moremo delati, da ta čustva niso naša. Četudi so zanikana, ostajajo povezana z nami, ostajajo znotraj nas in smo odgovorni za njih.
BLOG: Kdo je kriv za moja čustva?
BLOG: Zaplešimo s svojimi čustvi